InfoSLO

Podružnična šola Domanjševci

Vrtec Domanjševci

Domanjševci 65a

9206 Križevci v Prekmurju

Telefon šola: 02 554 10 56

Telefon vrtec: 02  544 90 12

Podružnična šola Hodoš

Vrtec Hodoš

Hodoš 53

9205 Hodoš

Telefon: 02 559 10 32

Kje se nahajamo?

Prosenjakovci, madžarsko Pártosfalva, je naselje v Občini Moravske Toplice v široki dolini Ratkovskega potoka na presečišču cest Martjanci – državna meja – Magyarszombatfa in Kobilje – Križevci. Od Murske Sobote so oddaljeni 18 km, ležijo na nadmorski višini 240 m in štejejo 230 prebivalcev slovenske, madžarske in druge narodnosti.

Vas Prosenjakovci se omenja v pisnih virih prvič leta 1448 pod imenom Prosznyafalva drugič še leta 1452 in 1455 pod imenom Poroznyákfalva. Naselje je dobilo ime po plemiču, ki je takrat živel v tem kraju in se je imenoval Georgio de Proszyak. Iz leta 1836 najdemo našo vas pod imenom Prosznyákfa kot madžarsko vas s 130 evangeličani, 69 katoličani in 14 reformatorji.

Podatke o prvem štetju prebivalstva imamo iz leta 1990. Takrat je živelo v Prosenjakovcih 433 prebivalcev, 230 moških in 203 žensk -  380 madžarske narodnosti, 6 nemške narodnosti in 47 mešane narodnosti. Od tega je bilo 144 katoličanov, in 22 reformistov.

Leta 1890 je bil naziv vasi Prosznyákfa, po prvi svetovni vojni pa se je vas preimenovala v Pártosfalva – kot se v madžarskem jeziku imenuje še danes.

 Kratka zgodovina kraja

V gozdiču z iglavci in listavci na manjšem pobočju v Prosenjakovcih so ostanki nekdanjega dvorca grofa Matzenauerja, zgrajenega v 19. stoletju.

Razpoložljivi pisni viri ga omenjajo leta 1866. Dvorec je bil do ostrešja visok 9 metrov, v tlorisu pa je meril 26,5 x 15,5 metra. Zgradili naj bi ga italijanski stavbeniki, ki so uporabili les in opeko s prosenjakovckega območja. Leta 1890 je kupil grad s posestvom grof Ferenc Egger in ga leta 1893 zamenjal z jakelnskim baronom Denesom Craigherjem. Leta 1900 je Craigher vse skupaj prodal Carlu von Matzenauerju, ki je z družino živel na Češkem v mestu Gaja.

Grof Karl von Matzenau se je rodil 12. decembra 1851. Končal je vojaške šole in bil visoki oficir v Avstro – ogrski vojski. V različnih državah je opravljal razne visoke državne funkcije. Bil je vojaški ataše in generalni konzul v Venezueli, Peruju, Rusiji, Boliviji in Iranu. Matzenau po rodu ni bil plemič. Plemiški naslov mu je skupaj z veliko biblijo, pisano v gotici in nuncijskim prstanom podelil Sveti oče v Vatikanu. V času po prvi svetovni vojni je bil v komisiji za določanje meje med Jugoslavijo in Madžarsko. Z aktivnim delom v komisiji, organiziranjem za podpis peticije ima velike zasluge, da poteka meja tako kot danes. Bil je tudi pobudnik in glavni organizator izgradnje telegrafskega omrežja od Murske Sobote do Prosenjakovec. Umrl je 5. februarja 1932 v Prosenjakovcih. Pokopan je na katoliškem pokopališču v Selu. Svoja doživetja je zapisal v dveh knjigah, ki se nahajata v pokrajinski in študijski knjižnici  v Murski Soboti. Leta 1945 so bili lastniki gradu izgnani, Rdeča armada je grad preuredila v bolnišnico in v veliki meri uničila inventar. Nacionalizacija in menjava upravljavcev gradu so naredili svoje. Tako imamo sedaj v spodnjem delu vasi na žalost le še ruševino.

Grof Carl von Matzenauer je bil dvakrat poročen. Najprej s Henriete, ki mu je rodila dva sinova: Dominga in Carla. Druga žena, prav tako Čehinja, je bila Marija, rojena 1860. Rodila mu je pet otrok: Friderika, Kurta, Eimi, Marijo in Emerika.

Friderik je pokopan V Murski Soboti, Kurt je končal v Dachauu, Eimi je bila nuna v Gradcu, Marija, poročena Červek je umrla 1987. leta, Emerik pa je omahnil 1950. leta, ko je dobil strel naravnost v čelo. Z njegovo smrtjo je tudi konec rodu plemenitih Matzenauerjev, kajti preostali potomci grofa Carla so umrli že prej in dobili ustrezno dediščino.

Prvotno je imel grof Matzenauer 150 hektarjev zemlje in gozdov. Med drugo svetovno vojno pa so imeli še 70 hektarjev površin, dvorec s pomožnimi prostori, stavbo za služinčad.

Po drugi svetovni vojni je bilo vso premoženje podržavljeno. Šele po novem zakonu o denacionalizaciji, so edini živeči dediči otroci Marije Matzenauer, poročene Červek: Karolina, Mercedes, Irma in Mirko dobili v celoti vrnjeno premoženje.

Razvoj kraja Prosenjakovci

Leta 1937 je g. Károly Koltaj ustanovil tekstilno tovarno. V obratu je začelo delati 18 delavcev, vendar se je število zaposlenih v kratkem času povečalo na 75 delavcev.

Leta 1948 je bila tovarna nacionalizirana, dobila je ime Pletilstvo. Med leti 1960 in 1965 je obratovala v okviru tovarne Mura.

Funkcijo direktorja tovarne je ves čas opravljal g. Károly Koltaj. To funkcijo je opravljal do leta 1973, ko se je upokojil.

Takrat je bilo v tovarni zaposlenih 180 delavcev. V proizvodnjo so uvedli mnogo novih programov, odprli so tudi trgovino z lasnimi proizvodi. Tovarna je imela dva dislocirana obrata v Ormožu in Križevcih pri Ljutomerju.

Na žalost pa je leta 2002 tovarna zašla v velike finančne težave, čemu je sledil meseca maja stečaj. Po treh mesecih so stečajni upravitelji pognali tovarno ponovno v zagon, vendar z manjšim številom delavcev.

G. Koltaj Karoly je dal leta 1941 zgraditi majhno hidroelektrarno. Elektriko, ki jo je proizvajala elektrarna je bila za potrebe tovarne, nekaj pa tudi za potrebe vasi.

V letih od 1948 do 1950 je bil  zgrajen zadružni dom. Pri gradnji doma so sodelovali tudi vaščani iz sosednjih vasi Pordašinec, Berkovec, Središča in Ivanjševec. Kulturno dvorano, ki je bila že v zelo slabem stanju, pa smo s pomočjo občine Moravske Toplice, Madžarske narodnostne skupnosti, kulturnega društva »Ady Endre«, ter sredstev iz sosednje madžarske, leta 2002 uspeli popolnoma renovirati.  

V središču vasi, tik ob križišču, stoji gostilna »Jošar«. Ta je bila nekoč last starih staršev gospoda Milana Kučana, ki je nekaj let svojega otroštva preživel prav v Prosenjakovcih.

Osnovno šolstvo v Prosenjakovcih je staro več kot 100 let. Poučevalo se je na več lokacijah. Krajani Prosenjakovcev so nameravali leta 1865 ustanoviti šolo, saj je do tedaj le nekaj otrok premožnejših staršev obiskovalo šole v sosednjih vaseh. 1868 so vaščani Prosenjakovec in Berkovec začeli postavljati poslopje iz ilovice in ga pokrili s strešno opeko. Do otvoritve ni prišlo, ker so se vaščanom zdeli stroški preveliki, zlasti, ker bi morali plačevati učitelja. Streho komaj postavljene hiše so prodali, drugo pa podrli in tako zopet ostali brez šole.

Po letu 1890 so si nekateri mlajši vaščani vnovič začeli prizadevati, da bi imeli šolo. 1897 so ustanovili državno ljudsko šolo in s poukom začeli 2. januarja 1909. Učni jezik je bil madžarski.

Po drugi svetovni vojni, je pouk potekal v dveh učilnicah, v katerih je bilo osem razredov. Pouk je potekal v slovenskem in madžarskem jeziku. Poučevali so različni učitelji in učiteljice iz različnih krajev Slovenije.

Ker pa prostori obstoječe šole niso ustrezali več novim merilom, je bila leta 1981 zgrajena nova osnovna šola paviljonskega tipa na robu vasi Prosenjakovci. Tako so učenci iz dvojezičnega področja bivše občine Murska Sobota dobili novo, sodobno in funkcionalno šolo. Šolski okoliš sega od Hodoša do Čikečke vasi.

Staro šolo pa so prenovili in še danes je v njej dvojezični vrtec, ki spada pod upravo »Vrtcev občine Moravske Toplice«.

Kdo smo?