Slovenski kulturni praznik, 8. februarja, predstavlja osrednji praznik slovenske kulture. Čut za to, kako pomembna je kultura za nek narod, iskanje načinov, kako jo ohraniti, naj bi bil prisoten v vseh nas. Tudi na Dvojezični osnovni šoli Prosenjakovci smo v okviru praznovanja dneva kulture organizirali številne aktivnosti, s katerimi so učenci pokazali svoj umetniški potencial in obnovili kulturno znanje.
Učenci 6., 7., 8. in 9. razreda so si na začetku kulturnega dne ogledali baletno predstavo Trnuljčica, preko katere so spoznali balet kot čustven, odrski ples, kjer se skozi zanimivo koreografijo baletniki naučijo z gibom pripovedovati zgodbo. Po kratki refleksiji baletne predstave so se učenci lotili različnih aktivnosti.
V 6. razredu so ustvarjali pod naslovom »Moj kraj«. Učenci so po skupinah izdelovali maketo vasi Prosenjakovci, izdelali predstavitev zgodovine vasi ter poustvarjali različne zgodbe in pesmi.
V 7. razredu so ustvarjali pod naslovom »Uglasbim dan«. Po začetnem razmišljanju o svojem dnevu, kaj vse počnejo skozi ves dan, so učenci skušali vse vtise in občutke vnesti v pesmi. Tako je nastalo kar nekaj zapisov in dva od teh so učenci potem s pomočjo glasbenih instrumentov tudi uglasbili.
8. razred se je lotil raziskovanja slovenske kulture pod naslovom »Spletni kviz Slovenska kultura«. Učenci so najprej brskali med načini izražanja slovenske kulture (glasba in ples, književnost, vizualna umetnost, film in gledališče), obnavljali znanje o arhitekturnih znamenitostih in znanih kulturnikih, nato pa naredili izbor 20 vprašanj in odgovorov, katere so porabili za oblikovanje spletnega kviza s pomočjo računalniškega orodja Kahoot.
Učenci 9. razreda so poustvarjali pod naslovom »V tem svetu bivam …«. Glavno izhodišče ustvarjalnega navdiha je bil Karel Destovnik Kajuh in njegova znana pesem Bosa pojdiva, dekle obsorej. Učenci so pesem temeljito analizirali, nato pa so se podali v ustvarjanje različnih besedilnih vrst, kjer so se ob 100. obletnici rojstva pesnika, prevajalca in narodnega heroja, osredinili predvsem na bivanjsko tematiko, povezano z ljubeznijo do naroda in domovine.
Velikokrat se v kulturnem svetu poraja vprašanje, ali smo dovolj zreli, da pomen Prešerna za razvoj slovenskega naroda in jezika, pomen kulture v svojem bistvu razumemo v celoti. Učenci so s svojim razmišljanjem, z izdelki in nenazadnje tudi z načini, kako so se zadanih nalog lotili, dokazali, da so pri svojih letih zmožni prikazati spoštovanje in pravilno usmerjen odnos do naših kulturnikov in do slovenske kulture.
Lavra Černela, profesorica slovenščine
